Liznjekova domačija

O hiši:

Mogočna kmečka hiša, v kateri je bila nekaj časa tudi gostilna, je bila zgrajena v drugi polovici 17. stoletja, kaže pa mnoge značilnosti kmečkega baroka iz 18. in začetka 19. stoletja. Arhitektura hiše je tipična alpska. Spodaj je zidana iz kamna, zgoraj lesena, krita s skodlami. Ima lesen balkon – gank, zunanjost pa krasijo freska Kristusa Trpina, šivani robovi in cofasti ornamenti ter kamnit polkrožni vhodni portal.

Pritličje stavbe je zidano, v njem se nahajajo veža, črna kuhinja, osrednji bivalni prostor (hiša) in hišna kamra (štiblc), vežna kamra in shrambe.

Lesene stopnice vodijo na podstrešje (na zol), kjer sta dva štiblca, ki sta služila kot spalnici, kasneje pa le še kot shrambi. Lesen strop štiblca  ima na deske s tesarsko kredo narisane ornamente. Na zolu je bilo shranjeno različno orodje (mizarsko, čevljarsko, kolovrati, statve…), skrinje za obleko, žito, suho sadje, tu je prostor za sušenje zelišč in shranjevanje volne. Čisto na vrhu je prostor za sušenje sena, ki je hkrati služil kot toplotna izolacija. Hiša je v celoti podkletena, z manjšim hlevom in kletjo za shranjevanje pridelkov.

Črna kuhinja je v ločenem prostoru, edinemu v hiši, ki ima kamnita tla. Na sredini je odprto ognjišče, kjer so kuhali, desno pa kurišče krušne peči, v kateri so kuhali, pekli kruh in z njo ogrevali osrednji bivalni prostor (hišo). Dim, ki se dviga iz peči in ognjišča navzgor pod strop, so izkoristili, da so prekadili, posušili in tako konzervirali meso, ki je viselo pod stropom.

Osrednji bivalni prostor je hiša, edini topel zaradi ogrevane lončene peči. Tu se je pozimi zbirala ob delu vsa družina, tu so jedli, delali in tudi spali. Otroci so spali na peči in po klopeh, v postelji pa sta spala stara starša. Običajno so jedli kar okoli mentrge, za veliko javorjevo mizo pod bohkovim kotom pa le ob posebnih priložnostih.

Hišna kamra ali štiblc je spalnica ob hiši, v kateri sta spala gospodar in gospodarica, zraven v zibki najmlajši otrok. V kamri je obokan strop s štukaturami grozdja, ki nakazuje na gostilniško dejavnost. Ob postelji je stala skrinja z oblačili in osebnimi predmeti, omare za obleko so bile redke, oz. so se v kmečkem domu pojavile šele v 19. stoletju. Štiblca v zgornjem nadstropju sta služila kot dodatni spalnici, kasneje tudi kot prostora za shranjevanje.

K domačiji sodi tudi nadstropno gospodarsko poslopje. V pritličju sta bila hleva za drobnico, v nadstropju, kamor vodi tudi mostovž, pa senik in pod, kjer so tudi shranjevali orodje za delo na polju in v gozdu (vozovi, mlatilnica za žito, vejalnik/pajkl, slamoreznica, vprežne sani…).

Vsebina: Gornjesavski muzej Jesenice, Hiše naših dedov