Fovšaritnica

Kropa

Fovšaritnica je ena najbolje ohranjenih kroparskih hiš. Večstanovanjska hiša z zasnovo iz 17. stoletja je bila dom več najemniškim kovaškim družinam. Skupna kurišča v vežah, ki so delovala kot kuhinje, so hiši dala tudi ime – ker so si gospodinje nevoščljivo lahko gledale v lonce.

V delu notranjosti hiše je urejena ljubiteljska etnološka zbirka, ki prikazuje življenje kroparskih kovaških družin v času fužinarskega železarstva.

Lokacija:

Muzejska hiša Fovšaritnica
Kropa 28
4245 Kropa

Hišno ime narečno:

Fovšarítənca

Kontakt:

041 849 941
habjan.a@gmail.com

Odpiralni čas:

  • april – november: po predhodnem dogovoru

Vstopnina:

  • oseba: 3,00 €
  • doplačilo 15 € za skupine z manj kot 10 obiskovalci

Dostopnost:

Kropa (center), 1 min hoje

Podnart, 9 minut z avtom

Kropa, 4 min hoje

parkirišče v centru, 2 min hoje

dostopna samo zunanjost

Bližnje hiše naših dedov:

V bližini:

  • Jamnik, cerkvica sv Primoža in Felicijana, 55 min hoja
  • Kamna Gorica, 5 z avtom
  • Pusti grad, 8 min z avtom in 10 min hoje
  • Radovljica, 16 min z avtom

O hiši:

Hiša ima zelo zanimivo ime, čeprav so jo pozneje skušali preimenovali v pr’ Vrenkot, še kasneje pa pr’ Ta noumu pek, vendar se je do danes obdržalo staro ime Fovšaritnica. Nahaja se v Zgornjem Koncu v ozki ulici nasproti nekdanjega Srednjega mlina.

Hiša je podkletena in dvonadstropna z dvema nivojema podstrehe. Na spodnjem nivoju podstrehe sta ohranjeni hiši, tri lesene kamre in štibelc, kjer so nekdaj živele žebljarske družine. Hiša je s slemenom obrnjena pravokotna na ulico, ima streho s čopi, stranska – vhodna stena hiše pa gleda na Plac. Na vzhodnem koncu ji je dodan prizidek, kjer je bil v pritličju prvotno hlev za koze, pozneje so v njem naredili belo kuhinjo, v nadstropju pa sobo. Prizidek je nižji od osnovne hiše, tako da je stavba pravzaprav grajena v obliki črke L. Hiša je podkletena, pod severnim delom je grajena oziroma vkopana v breg. Stavba je z ozko stranica vkopana v strmo pobočje, na zadnji strani skoraj do strehe. Hiša ima iz kamna zidano klet in pritličje, nadstropje je leseno – v Kropi temu načinu gradnje rečejo, da je porodana – to je skeletna konstrukcija, ki je zapolnjena z deščicami in apneno malto pomešano z žlindro – to se lepo vidi tudi po likovnih elementih – v pritličju so okenski okvirji kamniti, v nadstropju pa le narisani, saj bi konstrukcija sten takšne okvirje težje prenesla. Vrh podstrehe in podstreha sta v celoti lesena, razen predelne stene med hišama, ki je zidana.

Hišo sestavljajo tudi prvotne kleti, ki so na eni strani odprte proti ulici. Ena izmed njih ima predelna steno, tako da so za časa trgovine in pekarne tu nastali trije prostori. Hiša ima dve etaži in podstreho v dveh nivojih ter prizidek. Z vrha vodi lesen mostiček v breg. Na zatrepnem delu, kjer so kleti, je ohranjenih dvoje vrat, obdelanih s polkrožnima kamnitima portaloma, v kletnem delu so ohranjeni sledovi starejših oken, ki so imeli kamnite okenske okvirje. Ob njih so ohranjena tudi novejša lesena. Na stranski, vhodni steni so vgrajena še starejša okna, obdelana s kamnitimi okvirji s posnetimi robovi – poznogotska okenska zasnova z mrežami. V obokanih kleteh sta bili pred drugo svetovno vojno pekarna in trgovina s skladiščem. V prvem nadstropju je delovala gostilna, danes je v njej stanovanje, kjer živi lastnica. Če hišo pogledamo od zunaj, je na stranskem zidu, vhodni fasadi, viden kamnit polkrožni portal s sklepnikom in kapiteloma v baročni maniri, nad njim je dvojno okno s kamnitimi okvirji – baročna bifora. V prvem nadstropju vhodne in ulične fasade je niz baročno zasnovanih kamnitih okenskih okvirjev, ki v nadstropju preide v klasicistična okna brez okvirjev. Na vzhodni fasadi so tako v pritličju in nadstropju štiri okna, nad polkrožnim portalom je baročno dvojno okno, v uličnem, zatrepnem delu pa jih je deset. Na spodnjem nivoju podstrehe so štiri manjša.

Prav tako sta na prizidku, ki je novejše dobe kot osnovna hiša, dve vrsti oken. Pritlična so večja, nadstropna pa manjša in so se ohranila iz starejšega obdobja. Notranjost osnovne hiše v prvem nadstropju je razvejana. Predstavlja jo velika veža z lesenim stopniščem, ki vodi v drugo nadstropje, od tam pa na podstreho. Iz veže vodijo vrata ob severni strani hiše v zdajšnje bivalne prostore, pred kuhinjski prostor, od koder je vhod v manjšo sobo pod stopnicami. V nadaljevanju zoženega dela veže je ohranjena lesena lega, pod katero je nekdanja obokana črna kuhinja s čumnato in še eno sobo. Ognjišče, kjer se kuri peč v pritličnem stanovanju, je v veži, prav tako tudi morajna (omara za živila). Iz glavne veže, od koder vodijo vrata v hišo, se nadaljujejo vrata v druge bivalne prostore, sobo in kamro. Kamra je danes predeljena, ker je ob severozahodni strani urejeno stranišče. V prizidku je bela kuhinja, ki ima banjasto obokan strop. V drugo nadstropje vodijo lesene stopnice in nas pripeljejo zopet v veliko vežo, od koder vodijo vrata v hišo na severnem in južnem delu. Veža se na zahodni strani zoži v manjši hodnik, kjer sta bili včasih dve kurišči, a sta danes zazidani. Iz hodnika je vhod v kuhinjo ali pa manjšo sobo pod stopnicami, ki ima izhod tudi v prostor ob južni steni stavbe, v kamro. V tem delu sta še ena hiša, kjer je v veži ohranjeno kurišče oziroma mesteja in soba v prizidku. Prehoda iz »hiše« nad spodnjo hišo v sobo ni. Danes sta dodana dva vhoda v sobo in kamro iz zgornje veže. Iz predprostora pred manjšo sobo ali morda nekdanjo kuhinjo vodijo vrata na stranišče. Po lesenih stopnicah se povzpnemo v podstrešni del, ki je v dveh nivojih. V prvem so ohranjene tri lesene spalne kamre in hiši ter štibelc, kjer so živele nekdaj fužinarske in pozneje žebljarske družine. Kamre so lesene, le v delu, kjer je ognjišče, so zidane. V veži je bil prostor za kuhanje na ognjiščih ali mestejah. Na tem mestu podstrehe sta bila v preteklosti še štibelca, danes je ohranjen le eden. Po pripovedovanju lastnice hiše, Marije Lazar, je bilo v hiši osem ognjišč. Gornji del podstrehe je v celoti lesen in odprt, namenjen pa hrambi drv.

 

Vsebina: Mojca Tercelj Otorepec, ZVKDS, Hiše naših dedov

 

Več podatkov:

Tercelj Otorepec, M., 2010. Fovšaritnica – fužinarska hiša in ljubiteljska dejavnost. Vigenjc, (10), pp.91-95,.
Zaloga v knjižnicah (Cobiss)