Prešernova hiša

O hiši:

Rojstna hiša Franceta Prešerna je bila skozi stoletja stanovanjska hiša Ribčeve domačije v Vrbi, ki je imela nekdaj hišno številko 1, zdaj pa ima naslov Vrba 2, in je prva domačija na vhodu v vas iz vzhodne strani oz. zadnja domačija ob poti proti cerkvici sv. Marka.

Hiša ima značilen tloris gorenjskih gruntarskih kmečkih hiš; to je prehodna veža skoraj na sredini objekta, na eni strani veže so vrata v hišo z lončeno pečjo in iz nje vhod v kamro/čumnato. Na zadnjo stran veže je umeščena črna kuhinja, v kateri se kuri lončeno peč v hiši. Na drugi strani veže sta shramba in kašča. Iz veže vodijo tudi stopnice v klet, ki je le pod kaščo in na podstrešje, kjer je podstrešna soba – kamra ali štibelc.

Rojstna hiša Franceta Prešerna je raščena arhitektura. Poznogotski portal v kleti, oblikovan na ajdovo zrno iz konglomerata in kletno okno iz konglomerata postavljata prvo fazo iz 16. ali začetka 17. stoletja. Del hiše, namenjen shranjevanju (kašča in shramba), je bil zidan iz kamna, enako tudi črna kuhinja in celotna SV stena, medtem ko je bil bivalni del hiše lesen. To nam nakazujeta najdena rega na JZ kamnitem ostenju na delu, ki deli vežo od bivalnega dela, ter rega na SZ steni, to je zunanja stena kamre. Vsi stropi v hiši, razen stropa v črni kuhinji, so bili leseni. V drugi polovici 18. stoletja je bil lesen del zidov nadomeščen z zidanimi, medtem ko so stropi še vedno ostali leseni. Domnevamo, da so iz tega obdobja leta 1979 odkrite poslikave šivanega roba na Z vogalu hiše, lahko da tudi kamniti okenski okvirji in portali iz peračiškega tufa.

Leta 1856 je Vrba pogorela, vendar je bilo na Ribčevi hiši poškodovano le ostrešje ter vrata na dvorišče, bivalni prostori pa ne. Domnevamo, da so po požaru oblikovali zunanjost, kot jo pretežno poznamo danes – delno je bil s kamnom pozidan SZ zatrep, ker so na podstrešju naredili podstrešno sobo. Okni v zatrepu sta imeli okvir narejen v ometu, enako sta bili oblikovani tudi ovalni zračni lini. V veži so zamenjali lesen strop z obokanim stropom, oblikovanim na češke kape in verjetno tudi ometali strop v hiši. Prebelili so slikane šivane vogale in oblikovali visok cokel temnejše barve. To je podoba hiše, kot jo poznamo iz njenih prvih upodobitev.

Okoli leta 1915 so prostore namenjene shranjevanju spremenili v bivalne in za te potrebe dve manjši okni na jugovzhodni fasadi nadomestili z večjim oknom. Lesen strop v kleti so zamenjali s stropom s plitvimi opečnimi oboki. Leta 1923 so slamnato kritino zamenjali z betonskim špičakom.

Leta 1939 je bila hiša po zaslugi Frana Saleškega Finžgarja odkupljena z veliko nabirko, v kateri je množično sodelovala šolska mladina, in muzealizirana. Finžgar je bil tudi avtor koncepta in postavitve muzejske zbirke. Njegova vizija je bila, da se podoba hiše vrne v čas Prešernovega otroštva. Rojstna hiše Franceta Prešerna je bila prva javno dostopna spominska hiša, spremenjena v muzej v javni lasti (v lasti banovine). Hišo/bivalni prostor, kamro in črno kuhinjo so uredili v razstavne prostore; v shrambi, kašči ter v podstrešni sobi pa je bilo urejeno stanovanje za oskrbnico. V uporabo je dobila tudi klet. Spremenjena je bila tudi kritina, cementni špičak so zamenjali z opečno kritino, starim bobrovcem. V vežo je bila umeščena velika napisna plošča, na kateri je delno popisan Prešernov rod. Hiša in kamra pa sta bili urejeni kot bivališče gorenjskega kmeta v začetku 19. stoletja: lončena peč je bila narejena po dokumentaciji podobnih peči iz Narodnega muzeja, opremo je Finžgar zbiral po vsej Deželi ali pa so naredili kopije. Črna kuhinja je bila prezentirana z osnovno opremo, ki je potrebna za kuhanje v peči in peko kruha, hkrati pa bilo kurjenje krušne peči tudi način ogrevanja hiše.

V naslednjih desetletjih so se izvajali predvsem posegi, ki so imeli za cilj ohranjanje podobe, ki jo je dal hiši Finžgar in hkrati ohranjanje hiše v dobrem materialnem stanju. V letu 1982 se je oskrbnica iz hiše izselila, stanovanjski prostori v pritličju so bili namenjeni razstavi in trgovinici, kamra na podstrešju pa kot pisarna za oskrbnika, ki je dnevno prihajal na delo.

Vsebina: Vrba na Gorenjskem – Rojstna hiša Franceta Prešerna: konservatorski načrt, ZVKDS, RC, ZTK Žirovnica, Hiše naših dedov