Mežnarija, Kamna Gorica

O hiši:

Mežnarija, trietažno stanovanjsko poslopje, leži nad Kamno Gorico v neposrednem ambientu pri cerkvi. Locirano je tako, da dominira nad strmino z ozko zatrepno fasado. V poslopju (župnišče) je bila tudi stara šola. V nadstropju je pet večjih baročno oblikovanih oken, v pritličju so okna opazno manjša, oblikovana pa so na enako. V središču fasade je banjast portal z značilnimi okvirnimi motivi na sklepnem kamnu, podbojih, kapitelih in lokih. Zaradi dvignjenega terena (poslopje je locirano pravokotno na smer poteka plastnic) je prostor v višini etaže dostopen neposredno s poti. Navzven je odprt z visokimi pravokotnimi vrati (z nadsvetlobo) ter dvema velikima oknoma. Dominantna zatrepna fasada je oblikovana troosno z lepo oblikovanimi baročnimi okni v obeh nivojih. Strogo urejena vernakularna arhitektura v današnji obliki izvira iz časa po letu 1800 (velika baročna okna v etaži), o čemer priča tudi oblika portala.

V Franciscejskem katastru z leta 1826 je navedeno, da je to kaplanija, saj so takrat v stavbi prebivali kaplani, pozneje pa cerkovniki oziroma mežnarji. Zato se je stavbe oprijelo ime, ki se uporablja še zdaj: mežnarija. Najprej je bilo leta 1806 zgrajeno pritlično stanovanje za drugega duhovnika, leta 1820 je župnik dal napraviti zgornje nadstropje z dvema sobama in kuhinjo, leta 1824 pa je občina dogradila še dve sobi na vrhu stopnic. Zgornje nadstropje se je določilo za duhovnika, spodnje za cerkovnika. V letu 1845 je bila stavba dozidana in v teh prostorih je bila urejena nova šolska soba. Streha dozidanega dela je bila do leta 1926 prekrita z deskami, nato so jo prekrili s cementno opeko. Prizidek, kjer je bila stara šola do leta 1909, je odkupila cerkev in v njem so prirejali razne shode ter predavanja, tam je imelo sedež tudi Izobraževalno društvo, prostor pa so uporabljali še v telovadnem odseku. Izobraževalno društvo je imelo tukaj knjižnico z okoli 500 knjigami. Ta del je bil v devetdesetih letih 20. stoletja podrt oziroma se je zaradi tega, ker nihče v njem ni bival in ga vzdrževal, podrl sam od sebe.

V hiši je vse do leta 2002 živela zadnja mežnar’ca, rojena 1905. leta, nato je ostala stavba prazna. Leta 2017 so Župnija Kamna Gorica, Dušan Kopušar v okviru KUD La Casa de Kamna in Kulturno turistično društvo Kamna Gorica stavbo obnovili in v njej uredili muzejsko zbirko. V njej prirejajo različne dogodke, zgornje nadstropje hiše je namenjeno tudi občasni namestitvi. V notranjosti je lepo ohranjena razporeditev prostorov, črna kuhinja, stranišče na štrbunk, ohranjeni so fragmenti poslikav.

Vsebina: Mitja Kapus, Hiše naših dedov